Nastali so bili lepi, jasni jesenski dnevi. Na mirodolskem vrtu so cvele cvetice v polni jesenski krasoti: drevje se je šibilo pod obilnim sadjem in grozdje je zorelo gospodu Mirodolskemn v posebno veselje. Pogostoma ga je ogledaval in pretipaval mu jagode, ki so se bolj in bolj mečile od dne do dne; tu pa tam je bilo tudi že kako zrno črnikasto, dalo se je pokusiti in mož se ni kislo držal, dasi je bilo gotovo trpko kakor opárnica!