‒ »Morebiti pa vendarle meri na mlajšo, kaj misliš,?« ‒ »Le tega ne verjemi, ljuba moja; človek ima vendar oči v glavi. Ne da bi dejala, da ni lepa tista; ali ona je bolj tako nekako, kakor so naša dekleta; pa tisto Zoro, kako je gosposka, kako je šibka in tenka; s pedjo bi jo človek objel čez pas; in lahka je, da se ji komaj trava pripogne pod nožico, in kožico ima belo, kakor da bi je ne bilo nikoli božje sonce obsijalo.