Hodili so obiskavat njegovo mater na Grič; stara ženica jih je bila vselej vesela, vendar ni se mogla prav sprijazniti z mislijo, da je zdaj tuj človek tako na mestu; skoraj milo se ji je storilo časi, ko je videla, kako prijazno se vedeta in z njim, prav tako, kakor z njenim sinom, vendar hudega si ni nič mislila dobra ženica. Ali tako dobrosrčne, kakor Radovanova mati, niso bile vse tihodolske starke. Stikale so pogosto glave in šepetale si na uho: »Veš,, saj ne, da bi človek kaj napačnega mislil, Bog nas varuj pregrehe; saj me poznaš, da nimam navade obrekovati ljudi, kakor ta in ona; vsak naj nase gleda.