»Z veseljem, gospod!« odgovori ter mu seže v roko; »takoj jutri; glejte, zvedrilo se je in polna luna sije na nebu. Težko že čakam, da bi videl vaše domovje, ki ga tetka ne more prehvaliti; torej jutri!« Tako je minil Mirodolskim drugi večer v gospe Jarinove gradu; lep večer je bil; se je li kdo spominjal, ki je sedel pri svoji materi na Griču, kdo ve?