Rad sem zahajal med slovensko mladino in tam smo govorili samo slovenski, kar se ne godi v vsakem slovenskem mestu, tudi v glavnem ne. Kolikor imam narodne zavesti, dobil sem jo, moram reči, na tujem; to se čudno sliši, in vendar je gola resnica; menim, da se ni meni prvemu tako godilo. Torej, gospod, da se umemo: čutim se, da sem slovenske krvi; prvim svojim sinovom me ne more prištevati mati Slovenija, ali nezvest ji tudi ne bodem.