»Kako pa sodite o naših pesnikih?« vpraša gospod Mirodolski. To vprašanje ni bilo videti nič prav po volji; nekako v zadregi odgovori: »Ni lepo, ali odkritosrčno vam moram povedati, gospod, da premalo poznam slovensko slovstvo, zlasti novejše; godi se mi, kakor mnogemu mojih rojakov; oziramo se bolj po tujem in marjamo domače. Pravzaprav poznam samo; to je pesnik prve vrste, ves pesnik, kar ga je; z njim bi se ponašal vsak narod; jaz se samo prečuditi ne morem, kako so prišli do tega moža.«