Meni se vedno zdi, in te misli se ne morem iznebiti, da temu možu ni bilo nič sveto, z vsem se igra, tudi s svojim svetožaljem; svoje rane nam kaže, ali meni se vedno vriva misel, da si je sam vsekal te rane, in ‒ gotovo ne pregloboko! Morebiti ni lepo, ali naj povem, kar mislim: jaz ne morem nikoli pozabiti, da je ta pesnik iz onega rodu, ki vse ponareja, ki z vsem trži, kar lahko kupca dobi. Ta sodba je ostra, vem, morebiti tudi krivična; ali jaz si ne morem kaj.