»Tudi Horacij,« odgovori mu neusmiljeno, ki ni vedel, da je bil ta pesnik ljubljenec gospoda Mirodolskega. »Pogreta jed, nič izvirnega; same besede; lepe, visokodoneče besede; gladki, skrbno piljeni verzi brez globoke misli, brez čuta. Povejte mi eno samo besedo njegovo, da bi človeka prijela, da bi mu pretresnila srce.