Kdor je videl v tem žalostnem času nesrečnega moža, ne bi bil mislil, da si kdaj opomore. Vendar ‒ čas ima zdravilo najhujšim ranam in človek ne veruje sam, koliko mu je moči trpeti. In ‒ to je bilo pač najboljše zdravilo ‒ saj ni bil sam; pustila mu je draga družica dve cvetoči hčerki v spomin in tolažbo.