»Saj ne pravim, da naj nam ravno to kažejo; vendar zdi se mi, da bi bila poezija lahko nekako bolj v zvezi z dejanskim življenjem, da bi pesniki ne opevali vedno ljubezni, strasti, junaštva; da bi ne bilo tako rekoč dvojnih zakonov poštenosti, čednosti in pravice, drugih v poeziji, drugih v življenju. Zdi se mi, da naj bi se pelo ‒ ‚ ‒ kar treba je pri hiši, za hleve treba, treba je na polji!’ Prav, da me zavračaš, da ne govorim o stvareh, katerih ne umem.