Veš, kako smo gledali časi otroci skozi košček modrega, rdečega ali rumenega stekla; kako čudno lepo je bilo videti nebo, gore in drevesa! Slednjič smo pa vendar kmalu pustili to orodje in gledali svet s prostim očesom. Pesniki nam vedno kažejo in prav lepo, razveseljivo kažejo, kako se ljubi; ali kako se živi, kako se kruha služi, tega nas ne učé.«