»Mesa, kruha, sočivja ‒ to naj bi bila moška hrana, že prav; a me ženske naj bi res živele o samem medu, to bi bilo lepo, poetično,!« »Poskusi, saj imamo dobrega; malo medu pa malo jutranje! Tako naj bi živele ženske; lepe, zračne bi bile kakor gorske vile, ki plešejo o kresu v mesečnem svitu; šibke bi bile in tanke kakor osa čez pas in morebiti bi jim s časom tudi zrasle peruti!«