Tako se je bila prikazala na jasnem obzorju usodna meglica; videl jo je, a vedel ni, kaj pomeni; malo je še poznal svet in življenje, med knjigami mu je bila pretekla »življenja lepša polovica«. Kmalo se mu zvedri čelo in vesel kakor prej, ogovori gospo: »Res, nesrečo sem imel z ribištvom danes, postrvi mi ni bilo pred oči; vendar današnjega dneva ne štejem med izgubljene. Z očmi gledam danes prvič, kar sem že tako dolgo videti želel ‒ prerokinjo, navdušeno prerokinjo ženske osvoboje!