Jasno je nebo kakor ribje oko; samo tam proti večerni strani, daleč daleč vstaja meglica počasi iz morja, dviga se na jasno obzorje, že se je zagostila v oblaček. S skrbnim očesom gleda stari pomornik nedolžni oblaček; postaral se je na morju in on ve, kaj pomeni meglica; ne dolgo in dvigne se vihar, zbudé se valovi, in tedaj bodi ti milostivo nebo, ladja, in vami vsem, ki ste na nji! Tako se je bila prikazala na jasnem obzorju usodna meglica; videl jo je, a vedel ni, kaj pomeni; malo je še poznal svet in življenje, med knjigami mu je bila pretekla »življenja lepša polovica«.