V jutrih piješ rožnate, jih vžigaš na gladini v trepetlikave kresove in krasiš svoj obraz z neštetimi odtenki luči. Ptičem si dom in polje za tihe prelete. Vodeni lasje ti valujejo v vetru, zvečer, ko se kot biser skriješ vase ter skrivnostno šepetaš pesmi iz davnih časov.