Jokali so domače solze, majcene steklene jarce, ki so verjeli v vreme in zaupali v rod. Med dozorelo zarjo jih je oblila luč nazornosti, jih je zapolnila vabljiva ozkotirnost, jim je vera overovila tubit.
Pa mi je nekaj potrtega potrkalo na prsi in namignilo: Ti se ne smeš potapljati v domači sreči.