Nisem vedel, da sanje lahko zanetijo tako peklensko ločnico, nisem vedel, da aktivirajo duševno samohodko, ki vrže sidro na najbolj odtujeno sidrišče. Zdaj sem sam ‒ edini del razcepa. Veslam kot nor, kot blaznež po puščavskem pesku, po brušenih granitnih kristalih v katerih odmeva moja polovična samota.