Včasih mi zadiši po rožnatih merjascih, ki so hodili scat v moja usta, ali pa me kopitnejo voli strahu, ki so skozi optalidonove dveri neumorno pešačili v smrt. Nedra, prašna nedra svobode so bila vedno odprta, a nihče ni izstopil. Nemirne noge so kresale peklenske vtise v suha ljubljanska tla.