Po žilah steče brezciljnost, ki me omamlja. Nekdo mi hoče dopovedati, da je to moja varianta skupinskega dihanja, nekdo mi govori, da hodim krmit oči in ušesa, nekdo ve, da je slast sedeti v luknji. Nimam pojma, kako je s tem v resnici, res je le to, da si včasih kar sam ukažem in rečem: v luknjo!