Veš, tistega širokoustnega Tineta bi malo nalomili, za prvo silo ne preveč, saj veš, kako mislim.« Hlapec se je zasmejal in jih spravil, zasmejal pa se je tudi Kozomolcu, ki je tako čedno dišal po žganju. »Zakaj bi si ga še jaz ne privoščil?« si je mislil in se za trdno in za hudo dogovoril, a se izgovoril, da mu mora na mestu, kjer se zvečer snidejo, odšteti še sedem.