Včasih je celó vstal, se oblekel in s puško v roki čakal pri vratih, kdaj začno roparji in plaščarji napadati. Dekla mu je kar privoščila in marsikatero grenko je rada požrla, ker je vedela, da ga vse jezi in da sam ne vé, nad kom in kako bi se znosil. Malokdaj je šel z doma, ni lazil za lesom in še dolžnikov ni nadlegoval.