Racal je po in mrmral predse, Agatino obličje mu je neprenehoma sililo pred oči. »Saj bi ga bil lopnil, a je še prezgodaj!« je hropel, stiskal pesti in ostro zasajal čevlje v sneg. »Ne si rok!« ga je prosila, čeprav so jo Bogatajeve besede grizle in jezile.