Zidar je imel za seboj trdo življenje. Komaj je shodil, že je moral na delo in čeprav ga je šola prebito veselila in se je lahko učil, mu vendar ni bilo dano, da bi prišel v gimnazijo. Risati je znal že otrok, toda oče, ki je bil sam zidar, a znal ni ne brati in ne pisati, je trdil, da je risanje igračkanje in, če kdo riše, Bogu le čas krade.