»Bom!« mu je zatrdil in bil vesel, da mu je drugače nezaupljivi starec toliko zaupal. »Da si le zob ne polomiš!« se je pošalil in mu napil, v njegovih besedah pa je bila sladka mehkoba, kakršne pri ni bil vajen. »Sicer imamo večino že zdavnaj za seboj in to prav gotovo voha,« je še dodal, prijazno pogledal Tineta in se poslovil.