Po vsaki nevihti sonce še lepše posije,« je rekel in se zagledal proti rebri, kjer je gledala iz snega njegova kmetija, ki jo je tako vzljubil, sedaj pa ji sekajo ude. Trup, ves onemogel in ničev, bo morda še ostal, a ob tem trupu bosta shirala on in in še z njima. Sedajle prav gotovo molita in vekata in gledata skozi okno, kdaj se bo prikazal izza rebri.