se ni več zmenil zanj. je dolgo dolgo strmel v ležeča orjaška debla, končno pa se je kakor pijan opotekel proti domu ... », tujih smrek ne bom podiral. Sam jih sekaj,, če hočeš,« je slišal govoriti za seboj ‒ po glasu je razločil Toneta, nato pa je Bogatajevo kletev preglušila pojoča žaga in nekdo je za njo zabijal klin.