Torej me res hočeš uničiti, bogatajski! Momljal je sam zase v gluho pokrajino in z dolgimi koraki kar požiral razdaljo do svojega gozda, dokler ni čisto razločno zaslišal švistenja sekir, mastnih kletev, objestnega smeha in nazadnje še samega, ki je zmerjal, ker mu je žago spodvil.
»Pošteno jo bom zaračunal, če se pretrga,« je rentačil, se pa še zmenil ni.