Bila je zmerom bolehna in občutljiva, vsake reči se je ustrašila, ubiti bi si pa še črva ne upala. »To se vlečejo te noči!« se je razhudil, strmel v okna, če se morda le že ne, ter napenjal ušesa, če morda ni zapel petelin in če morda ni zalajal pes na vasi. »Psi lajajo!