Ogibal se je vsakega živega bitja; kadar je moral v cerkev ali po opravkih, je hodil s sklonjeno glavo, težko od samih misli, ki so ga vsak dan bolj mučile. »Ti si kriv, da je bila zaprta, ti boš odgovarjal za njene solze!« mu je neusmiljeno trkalo na dušo. Nekoč je srečal žandarja.