»Pospremim te, tako lepo hladno je zunaj!« se mu je ponudil. Kozomolcu je bilo več kot prav, pot po grapi mu je bila zmeraj neprijetna. si je brisal čelo, čudno vroče mu je bilo, čutil pa se ni prav nič slabega. Oba sta bila zgovorna kot že dolgo ne in pod težko okovanimi čevlji so se jima kar kresale.