je nekajkrat občutila, da ima otroka rad, in je bila tega neizrečeno vesela. Vse bi bila dala, če bi bila vedela, da si je izbil iz glave tisto satansko misel, ki mu jo je Bog vé kdo navdihnil. Če ni pil, se mu ni zbudila, zato ga je vselej, kadar je že moral po opravkih, s povzdignjenimi rokami prosila: »Lepo te prosim, ne preveč, saj veš, da ti škoduje.