Poslušala je in poslušala, slišala je, kako je zaropotala zibel in kako je potem nekaj težkega telebnilo po tleh. Najprej jo je bilo strah, potem je le prižgala luč, se tiho splazila iz svoje čumnate in previdno odprla hišna vrata. Skoraj sesedla bi se bila, ko je zagledala v krvi.