je ganilo, ko je gledal pobožne obraze vseh mogočih ljudi od najpreprostejšega do najbolj gosposkega. Ko te bil še majhen, so ga peljali na božjo pot in dobro se je spominjal, koliko ur je moral preklečati v cerkvi in kako lačen je že bil in vendar tako srečen, da je bil na božji poti. Sedaj pa mu je bilo vse to nekam tuje in ga ni moglo prav ogreti.