Ko so zabučale orgle, se je nekaj časa prestrašeno oziral, se potem nasmehnil in hipoma zopet zresnil, kot bi se bil zavedel, da je v svetišču in ne doma v kamri. je ganilo, ko je gledal pobožne obraze vseh mogočih ljudi od najpreprostejšega do najbolj gosposkega. Ko te bil še majhen, so ga peljali na božjo pot in dobro se je spominjal, koliko ur je moral preklečati v cerkvi in kako lačen je že bil in vendar tako srečen, da je bil na božji poti.