»Ne bodi otročji!« se je oštel in zavil v grapo, ne da bi se bil poslovil od Kozomolca. »Nekaj mora le vedeti, kar tjavdan bi ne mogel bevskati!« mu je znova začelo nekaj prišepetavati in čim bliže doma je bil, tem bolj se mu je razpletala misel: »Kaj, če je Tinetove krvi?« Tisti dan je bil sam vase zaprt in se ga je čudno bala.