»Počasneta!« je renčal in begal zdaj iz hiše na žago, zdaj z žage v mlin in se ob vsakega obregnil. Sam ni vedel, kaj mu je; misel na otroka mu je bila nekajkrat sladka in omamna, nekajkrat grenka in tuja. Včasih se mu je kar zastudila in za hip se mu je celó zazdelo, da bo moral otroka sovražiti.