»Kozomolec nič ni za prazen nič opozarjal, da sta si s Tinetom dobra; saj ju je videl, kako sladko sta se gledala in kako medeno sta govorila. Z menoj pa je taka, kot da ji je jezik primrznil na goltanec, in mrzla kot kača!« si je dajal duška, kadar je videl, da je čudno zaskrbljena, tiha in utrujena. »Odpočij si!« je večkrat surovo in oblastno revsnil, da je za hip pozabila na utrujenost.