Prenaglil se je, premisliti bi bil moral, če morda ni še kake druge poti. Delal si je očitke, v cerkvi vdano prosil, naj odpusti, pa dá moči, da bo mogla prenašati bremena, kakršna ji bo že nakladalo življenje pri. »Dom je le rešen!« si je ponavljala in skušala pozabiti nase in na svojo bolečino, na Tineta si še pomisliti ni upala več.