Na najino poštenost ga bova pa res še liter!« se je zahohotal. Glas se mu je čudno spremenil, bahava objestnost je kipela iz besedi in preden se je dobro zavedel, ga je že posadil za mizo, spravil papir in odmahedral po tepkovec. »Pijva!« mu je ukazal kot hlapcu, vsaka njegova beseda je kar lajala: », ne pozabi, da si moj dolžnik.