»Seveda, seveda!« je hitel, ki bi se že rad rešil mučne ječe. Izza postavljene podobe je izvlekel papir, z zaprašene omare pa črnilo. Z okorno roko je delal prečudne vijuge in čačke, zdaj kimal, zdaj zmajeval z glavo, grizel ustnice, pero pa je škrtalo in se zdaj pa zdaj grdó zarežalo, kot bi hotelo ugrizniti.