To je več vredno kakor notarski papirji, kolki in še pota povrhu.« je govoril s poudarkom, kar prebadal z očmi in se delal strašno zaskrbljenega in resnega, da se je temu zazdelo, da ima pred seboj dobrotnika in ne oderuha. se je obraz kar svetil in zdaj pa zdaj so ga spreletele čudne barve, ki si jih ni znal razlagati.