Sonce se je nekaj pred Blegašem obesilo med prozorne, izlite oblake in žalostno gledalo na razdejanje. S hriba do Bogatajevine je zijala globoka, z vodo napolnjena struga, ob kateri se je kopičilo naplavljeno kamenje in drevje, grapa sama je drevila kot veletok, nosila smreke, hlode in drva; tam pa, kjer je bil še pred nekaj urami hlev, je štrlel le kos zidu. Kjer so stali žaga, mlin in kamra, so se iz razdivjane vode zdaj pa zdaj pokazale smreke, bukve in bori.