Šele proti večeru se je zjasnilo. Sonce se je nekaj pred Blegašem obesilo med prozorne, izlite oblake in žalostno gledalo na razdejanje. S hriba do Bogatajevine je zijala globoka, z vodo napolnjena struga, ob kateri se je kopičilo naplavljeno kamenje in drevje, grapa sama je drevila kot veletok, nosila smreke, hlode in drva; tam pa, kjer je bil še pred nekaj urami hlev, je štrlel le kos zidu.