In v takih borbah mu je kar iznenada prihajala misel na staro mater, ki jo je ljubil bolj kot lastno mater. », nikar tako,« ga je opominjala njena podoba, »na ne pozabi,« iz cule mu je pa delila kot nekdaj suhe krhlje, hruške in orehe. Po planini so se podili vetrovi, v bukovem gozdu so zakasnele ptice iskale gredi, in pa sta dvigala svoj stolp kot svareč prst proti nebu.