Adamovec je bil zadovoljen, pa še bolj. Nekaj opravljivih jezikov in pa nevšečnih pogledov, to je bilo vse, kar je grenilo sladke ure pričakovanja in sreče. Brez solza in cmeravosti sta in pripravljala gnezdo in oče je bil ves srečen, misleč: »Sedaj je pa sin rešen!«