Kakor so ga spočetka trditve, da je Kristusov nauk zmota in potvorba, da je staro sveto pismo prazna bajka, navdajale z grozo, se je te groze počasi otresal in se v temnih, samotnih urah kar pogrezal v ta nova razodetja. Vsa glava mu je bila kot vročična, srce se mu je v prsih. Znova je odpiral skrinjo, hlastno in neurejeno bral, verjel in dvomil, se upiral in omagoval.