To so bila tista leta pred vojsko, ko se je tudi hribovskemu fantu zazdelo za malo, da bi hodil vštric očeta v cerkev. Mladi pa, vsega, kar se je godilo in kar bi se moglo goditi izven meja tesne domačije, in trmast po svoji naravi, se je rad oklepal vprav tistih naukov, ki so bili nasprotni očetovim. Všeč mu je bil odpor proti očetu in samozavestni ponos, češ, ni vse tako, kot so me doma učili.