Tisto noč je mislil na staro mater in na njen opomin, na modrasa in na Adamovčev grunt. Adamovec ‒ grunt je ždel kot splašena kokoš pod hribom ‒ je imel najdenko, rejenko, ki so ji rekli Tržačanka. Ker sam ni imel otrok in ker bi grunta nikakor ne izročil sorodnikom, ki zanj nikoli niso dosti prida skrbeli, je Tržačanko vzel za svojo.