Vse drugo je utonilo in sta si bila neznana, romarja, ki jima je bila določena pot: Tja in nikamor drugam, tak je ukaz postave in pravice, tak je ukaz krvi. * * *
grunt je zapuščen, po njivah raste grmovje, slive in češnje so se posušile, grob je brez rož, le na vseh svetnikov dan zagori plamenček na njem in vzkipi molitev. Na grobu kleči, ki se vsako leto vrača od tujih ljudi, da se porazgovori z materjo in očetom.