Oče pa je bil bled in oči so mu bile rosne od hvaležnosti. Kesal se je, da je kdaj podvomil o sinu, in če bi bil sin takrat rekel: »Oče, dajte mi grunt«, bi rekel: », po nedelji pojdeva k notarju, imej ga!« je bilo sram mehkobe in oče se mu je zdel tako siromašen, da je pozabil na jezo, le svežo grudo je še vohal in otko je znova pritisnil na modrasovo glavo.